Plezanje je igra

 

»Nekatere poti so bile malo težke, ampak plezati grem še kdaj, je prav zabavno,« se je nad plezalnim tekmovanjem navduševala 11-letna Sara iz Koroške. Sončno sobotno popoldne je poskrbelo za pisano množico najmlajših kot tudi tistih malo starejših, ki so se v različnih kategorijah po različnih težavnostnih stopnjah pomerili v plezanju. »Plezalne smeri smo nastavljali do treh zjutraj,« je povedal Boris Strnšek aka Strmina, inštruktor alpskega plezanja, ki je bil poln predlogov in nasvetov. Čeprav je organizatorjem in obiskovalcem zagrozil dež, se ti niso odpovedali svojim načrtom. Plezalno steno so rešili s pomočjo Slovenske vojske, ki je s ponjavo prekrila prizorišče.

»Naša želja je predstavitev plezalnega športa, ki je dokaj nepoznana oblika aktivnosti, čeprav slovenski plezalci dosegajo vrhunske rezultate v svetovnem merilu,« je dejala Schintler Petra, direktorica zavoda Čudežna dežela, ki pravi, da je stena namenjena vsakomur. Ideja o veliki plezalni steni za javnost je znotraj zavoda namreč rastla nekaj let. Realizacija takšnega projekta je sicer povezana z velikimi stroški, ki pa so jih po besedah direktorice uspeli pokriti s sponzorstvi, donacijami ter veliko prostovoljnega dela. Programi so namenjeni otrokom, rekreativcem, profesionalcem, poskrbljeno pa je tudi za osebe z duševnimi in telesnimi motnjami. »Plezanje je naravno gibanje, ki ga ima vsak človek v sebi. Plezanje je igra,« je prepričana Schintlerjeva.   

Danes si lahko na odru Prve Gimnazije ogledate slovenski alpinistični film Sfinga, v začetku tedna pa se bodo zvrstila predavanja vrhunskih alpinistov Luke Lindiča, dobitnika nagrade Alpinist leta 2009 ter Borisa Lorenčiča, ki je dobitnik Zlatega cepina. Da plezanje sicer ni tako lahko kot zgleda, smo se poleg malčkov prepričali tudi sami. Na soncu razposajeni mladi plezalci so vsi dobili priznanja, najboljši med najboljšimi pa tudi pokal v obliki kamna ter darilno vrečko z nujnimi pripomočki za vsakega bodočega plezalca. Med mladimi tekmovalci pa je bilo še dolgo slišati pogovore o preplezanih 'vrhovih' ter doseženih 'bazah'.