Preko dneva do noči ter jutra

 

Zadnji dan je na marsikaterem obrazu razkril ambivaLENTne občutke obžalovanja nad koncem in neizmerno navdušenostjo nad dogajanjem Festivala. A kot je dokazal s svojim programom zadnjega dne, nam Lent daje le pavzo, da si lahko ponovno naberemo moči.

Skoraj ne gre verjeti, da se neustavljivo veliko kolo Lenta ustavlja. A prav zares se nikoli ne ustavi, temveč le zajema sapo preden se znova spusti čez drn in strn. Pravzaprav se nas malce usmili ter nam pusti zadihati. A ne za dolgo.

Vroč poletni dan je poskrbel za izdelavo vetrnic ali z morskimi motivi poslikanih obrazov najmlajših na zaključku Art Kampa, medtem ko so se njihovi starši skrivali v sencah mestnega parka. S skoraj nevidnim prelivom dneva v večer so sceno dodatno razgreli The Stroj, ki za ustvarjanje svojega specifičnega zvoka uporabljajo razne mehanske reciklirane predmete, vso stvar pa so začinili še z najnovejšimi elektronskimi vložki. »Našo glasbo zadnjih dveh let dojemam kot rez glasbene zgodovine. Zvoku tolkal smo dodali analogno elektroniko, elektromehanske inštrumente, ne nazadnje pa tudi digitalne inštrumente. V našem zvoku smo zajeli zadnje stoletje tehnologije,« je po koncertu  povedal vodja Primož Oberžan. Zanimivi zvoki so pritegnili stare in mlade od blizu in daleč, ki jih je zanimala nenavadna predstava na odru.

Izjemno predstavo je bilo mogoče slišati tudi malo nižje v Unionski dvorani, ki jo vsi ljubitelji klasične instrumentalne glasbe, poleg prizorišča v mariborski sinagogi, že poznajo. Tokrat nas je s strogimi, a sladkimi zvoki klavirja razvajal nov up slovenskega klasičnega ustvarjanja Danijel Brecelj, ki je občinstvu predstavil Bacha, Liszta in Debussyja. Danijel je pred par dnevi s 23 leti tudi magistriral na prestižni pariški Conservatoire National Superieur de Musique et de Danse de Paris. »Kariera pianista je večinoma sestavljena iz koncertov. Sodeloval bom s profesorjem, ki me bo pripravljal na tekmovanja, hkrati pa bom vpisal tudi študij kompozicije ter se podal na pot solista,« je povedal Danijel, ki je s svojim energičnim igranjem popolnoma prevzel občinstvo.

Gurmanske vonjave, vesela družba ter prazen želodec so prav klicali po okrepčilu na enem izmed mnogih postojank Festivala na poti do Jazz Lenta. Tukaj so obiskovalce na vhodu pričakali zamaški za ušesa, prizorišče pa je bilo spremenjeno v plesišče. Nastopil je namreč legendarni Ebo Taylor & Afrobeat Academy, ki so svojo energijo z odra neusmiljeno širili med občinstvo. »Verjamem, da so Mozart, Čajkovski, Bach, Beethoven in ostali, veliko prispevali k temu, kar danes označujemo kot Jazz. Melodična struktura in harmonija tako prihaja iz Evrope, medtem ko Afrika poskrbi za ritem,« je svoj stil opisal živahni 76-letnik, ki na odru poplesuje, igra kitaro ali bobnarju pomaga pri njegovem delu. Energijo in navdih črpa iz življenja samega, saj »je takšno kot si ga ustvariš, tega nihče ne bo in ne more narediti zate.«

Po koncertu se je prilegel svež zrak in sprehod po obrežju Drave, ki ga je razsvetljeval veličasten ognjemet. A ni trajalo dolgo, preden so plesni ritmi znova poskrbeli za do zadnjega kotička napolnjeno jazz prizorišče. Jam session je tokrat potekal v vibracijah elektronske oblike, na katere so zamigali tudi prej nastopajoči Ebo Taylor & Afrobeat Academy. Na poti do prizorišča pa je ob Stari trti za obilico smeha, akrobatskih norčij ter iz občinstva sestavljenega človeškega stola, nad katerim so poplesavale tudi mačete, poskrbel Guadalajara Cirkus iz Mehike.

V poznih nočnih urah so se od klubskih večerov v Sodnem stolpu globoko v noč poslavljali Mojo Hand, ki so na oder vabili vse, ki so si želeli posamezne zvoke spojiti v slušno melodijo. Za vse ljubitelje noči ter pravo elektronsko ekstazo pa je poskrbelo najmlajše prizorišče Festivala, Kino Udarnik. V estetsko izpopolnjeni in nabito polni dvorani so telesa v zamegljenem soju laserskih luči ter na trenutke strašljivih mask, pod spretnimi prsti Jamie Ricara noč preplesala v jutro. Še kak dan ali dva pa lahko začnemo priprave za naslednje lentanje!