Pevski juriš navdušil stare in mlade generacije

Projekt, ki sta ga zbor in njegova idejna vodja ter glavna dirigentka Karmina Šilec prvič predstavila leta 2009 je obiskovalce festivala množično pognal na noge in poskrbel, da so se vzkliki zmage in boja proti okupaciji širili daleč v noč. »Glasba, ki smo jo danes izvajali je postopno gradila vzdušje, ki je izviralo iz antifašističnih izročil in se kasneje prelevilo v partizansko glasbo. Številni ljudje poznajo predvsem slednjo obliko in ne vedo, da med antifašistično glasbo štejemo tudi zvrsti kot sta swing in blues, zato je partizanski pevski repertoar nastopa požel še toliko večji odziv ter dokazal, da ljudje še vedno želijo in cenijo slovenskost v glasbi. Mogoče lahko celo sklepamo, da danes več kot pred desetletjem ali dvema, saj Slovenci pozabljamo na našo skupno identiteto, kulturo in duh, ki nas združuje.« je dogajanje po uspešnem nastopu komentirala Šilčeva, ki jih projekt ne predstavlja samo umetniški presežek, temveč tudi pomemben korak v popularizaciji in obeleževanju mednarodnega ter slovenskega zgodovinskega pevskega izročila: »Veliko mi pomeni, kadar mlade generacije, ki niso nikoli imele neposrednega stika z bivšo Jugoslavijo, cenijo in želijo spoznati kulturo preteklih desetletij in spoznati izvor ter materializacije skupnega kulturnega izročila na balkanu. Zato sem vedno znova vesela, da med občinstvom hkrati vidim starejše ljudi, ki so to glasbo prepevali sami in z njo razširjali antifašistični duh, ter mlade, ki jih ti časi še danes zanimajo in navdušujejo.«

Koncert je na tribune privabil tudi številne starejše občane, od katerih so bili mnogi tudi sami del antifašističnega in partizanskega osvobodilnega boja. Mlade pevke so jih s svojim petjem popolnoma prevzele in si ob koncu dogajanja na ta račun prislužile bučne stoječe ovacije, ki jim ni bilo videti in slišati konca. »Dela zbora spremljam že vrsto let, odkar so bile pevke še mlada dekleta in zelo cenim, da jih je g. Šilec vzpodbudila v takšen projekt. Človek mojih let namreč ob spremljanju aktualnega dogajanja verjetno upravičeno sklepa, da je interes mladih nad antifašistično tematiko zelo majhen, a nastopajoči so tokrat dokazali nasprotno. Pesmi, ki jih poznam že od majhnih nog, so zapeli s takšnim iskrenim duhom in energijo, kot jih že desetletja nisem slišala in za to sem jim zelo hvaležna...« je nastop opisala velika oboževalka zborskega petja Marjeta Mahne.

Predstava pa ni navdušila samo obiskovalcev temveč tudi same organizatorje in direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina je ob njenem vrhuncu kar sam z dirigentskimi kretnjami vzpodbujal občinstvo, da je s prepevanjem spremljalo zborne pevke, ob koncu pa kar ni mogel prehvaliti zbranih vtisov: »Predstavo sem pred dvema letoma videl v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Publika je na dveh koncertih stala, skandirala, pela in ploskala in rekel sem si, da si Maribor to še enkrat zasluži. Karmina je vso stvar popolnoma obnovila in še enkrat postavila na oder na Lentu in odzivi publike so bili znova fantastični. Ena stvar pa me zelo boli, namreč, da so v zadnjem momentu odpovedali to, da bi nastopila Častna garda Slovenske vojske. Mogoče so pozabili, da se je vse skupaj začelo v Mariboru in na Štajerskem.«