SuperseLENTction

Za nami je. Festival Lent 2011. Meseci intenzivnih priprav, šestnajst napornih dni izvedbe, en dan okrevanja ter vsaj teden do dva pospravljanja in papirologije.

In kako ga vidimo mi, ki smo delovno lentali zato, da bi vi, naši dragi obiskovalci, lentali še bolje kot vsa leta do sedaj?

Letošnji program je zagotovo postregel z največ velikimi imeni glasbe do sedaj.  Jimmy Cliff, Monster Magnet, Asian Dub Foundation, Trilok Gurtu, Black Stone Raiders. Jimmy je s svojo pozitivnostjo in glasbenimi mojstrovinami je oživel Glavni oder kot že dolgo poprej ni uspelo nikomur, Asian Dub Foundation so v Maribor privabili množice ljubiteljev njihove mešanice drum'n'bass-jungle ritmov, magnet za vse, ki prisegajo na trše rock ritme, so bili udarni Monster Magnet, Trilok Gurtu je z lahkoto (in zelo naglas) napolnil Jazzlent, prav tam pa so  Black Stone Raiders v ekskluzivnem slovenskem nastopu obnoreli obiskovalce že tretji dan festivala. Vsi zgoraj omenjeni so se zapisali na našo listo lent-all-stars!  (pssst, imamo tudi Črno listo Lenta, ampak verjemite, o njej se ne govori, predvsem ne vpričo zvezd, ki so pri nas pravkar nastopile …)

Seveda ne smemo - in ne moremo - pozabiti neverjetnega Jimmyja Cliffa. S svojo jamajško dušo, sproščenostjo, entuziazmom je na glavni oder privabil skoraj 4.000 navdušencev. Ja, štiri tisoč! Kako nam je uspelo spraviti toliko ljudi na prizorišče? Verjemite, tudi sami smo presenečeni! A vzdušje je bilo presunljivo, že s prvo pesmijo. In nismo samo mi navdušeni nad Jimmyjem, tudi Jimmy je nad Mariborom. Jimmy, vabljen si k nam nazaj kadarkoli ti srce poželi. Zate bodo zagotovo ponovno odklenili tudi dostop do Stare trte, da se je ponovno spoštljivo dotakneš.



Večer, ki je podžgal drugačna najmočnejša čustva, je nedelja, 3. julij, ko se je na Glavnem odru zbral zbor Carmine Slovenice, Orkester Slovenske vojske, Big Band Slovenske vojske, trije moški pevski zbori, priznani domači instrumentalisti, pet vokalistk – solistk ter pod taktirko avtorice Karmine Šilec do vrelišča ponesel domoljubne občutke, ko je cela tribuna (pod navidezno taktirko samega vrhovnega lentarja) stoje, s ponosom in neverjetno zagnanostjo pela Na juriš, na juriš, na juriš! Neprecenljivo, dragi moji.



Na struno slovenskosti je igral projekt Sozvočja Slovenije, kjer nam je eden najustvarjalnejših slovenskih glasbenikov mlajše generacije Janez Dovč na ustnice priklical tiste skorajda pozabljene ljudske pesmi, ki jih že leta nismo slišali. In to v novi, neverjetno sodobni preobleki. S trinajstimi instrumentalisti in dvanajstimi vokalisti ter skupino Katice. Sozvočja, lahko vam zakličemo le Adijo pa zdravi ostanite … In upamo, da vas slišimo spet kmalu!

Od slovenskega pa gremo k Balkanu! Četrti festivalski dan je - milo rečeno - navdušil stari prijatelj Lenta, makedonski kitarski virtuoz Vlatko Stefanovski. S cvetoberom glasbenikov, ki prav tako kot on poudarjajo balkanski melos, je na ogled postavil Balkan Superselection – in poleg starih oboževalcev pridobil mnogo novih. Vlatko, Lent te ima rad.

Veliko zanimivih koncertov pa se je zvrstilo z izvajalci iz črne celine. Tako so Afriko predstavljali Kokolo Afrobeat, Ebo Taylor & Afrobeat Academy, Stewart Sukuma & Banda Nkhuvu, Sékou Kouyaté. Vsi vrhunski ustvarjalci, velike zvezde v domačih milijonskih državah – in vsi po vrsti so poželi navdušenje pri lent-obiskovalcih.



Letos je festival postregel tudi z nekaterimi novostmi. Prva izmed bolj slastnih lentovskih novitet je Festival ulične prehrane SladoLENT. Kdor se tega ni udeležil, mu lahko morda samo omenim svojega favorita izmed vseh štirinajstih jedi: v plastični vrečki, pripeti s ščipalko na stojalo za sušenje perila, je bila konzerva in lesena žlica, v konzervi pa me je čakal ledeno-krasni rizlingov sorbet. Njami - z domišljijo!

Druga od večjih novosti je oder elektronske glasbe z DJ večeri, ki je z obiskom blizu števila sedem tisoč (!) dokazal, da smo do 2011 zapostavljali enega od pomembnih glasbenih segmentov. Kreativno podzemlje se je tako vpisalo med še eno novo uspešno zgodbo. In to je šele začetek!

Lent ne bi bil Lent brez vremenskih ekstremov. Začelo se je seveda – s celodnevnim močnim deževjem, kako pa drugače! A če še ne veste, je to le naša uspešna marketinška poteza, ker vsi rečejo: joj, kakšno vreme … saj res! Lent se je začel!



Po temperaturah je zagotovo zmagovalna sobota, 2. julij, dan prvega ognjemeta, ko se je termometer ustavil na borih 9,6 stopinjah. Ob tem se človeku zahoče kuhanega vina – in Alfijevega Silvestrskega poljuba! Teh razmer nam ne zavida nihče, razen morda organizatorji Zlate lisice, ki jih je letos grelo januarskih 15 stopinj …

Do konca festivala nam je le uspelo ogreti ozračje na več kot trideset stopinj. Tako smo le lahko zaključili poletnemu festivalu primerno: v bazenu pri … (saj veste, nekaterih stvari človek ne izda, sploh takrat, ko za njim ostane razmočeno pobočje in razdrt bazen …)

A vročinski vrhunec se je dejansko zgodil v četrtek in petek v zadnjem tednu, ko smo gostili nizozemske uličarje s predstavo Tovarna 1. Saj veste: kubiki lesa, kerozin, uličarji – in ena vžigalica na dan – pa je Trg svobode v plamenih. Dvakrat.



Medaljo za požrtvovalnost in delovno vnemo dobi ena od naLENTakaric, ki se je poškodovala pri delu (porezala stopalo), šla na urgenco, kjer so ji povili nogo – nato pa se po eni uri vrnila na pozicijo in polirala kozarce. Sede. A to še ni vse. Naslednji dan je ranjena cel večer točila pivo. Takšne rabimo!



Celo ekipo takšnih, ki so najbolj na udaru v fizičnem smislu, sestavljajo fantje v naši (zmeraj premajhni) tehnični ekipi. Vsako leto znova se jim čudimo vsi po vrsti, predvsem pa tisti, ki iz klimatiziranih pisarn zremo na prizorišča. Prav ima tisti, ki pravi, da ni važna velikost, važna je tehnika …

Festival seveda ne bi bil izvedljiv brez podpore številnih sponzorjev, ki nas podpirajo na mnogih straneh. Eni že devetnajst let. Vsem po vrsti smo hvaležni, da verjamejo v nas. Da želijo biti del naše zgodbe. Še posebej pa imamo v teh pasjih dneh radi tiste, pri katerih lahko namakamo naše …

Najpomembnejša festivalska lastnost v 2011 pa je zagotovo lentanje. Ta naš novi glagol zajema vse, kar lahko človek počne na Lentu, kar se mu lahko zgodi, kar sliši, vidi, čemu se nasmeji, ob čemer se naježi, kar ga pogreje ali ohladi – in nenazadnje ob čemer mu na festivalu zaigra srce!

Za lentanje pa se je potrebno primerno pripraviti, zato smo letos predpisali lentno uniformo, to so poLENTne majice, na katerih si lahko sami kreirate svoj napis. Le besedica LENT mora biti vsebovana. In potem, ko na promenadi srečaš intelentualce, prolentarce, lentoholike in druge zavzete lentarje, si ponovno ponosen, da se tvoja zgodba kaže tudi na oprsjih obiskovalcev.

Po odzivih sodeč pa smo se letos obiskovalcem približali še z eno pametno novostjo, to je z aplikacijo za pametne telefone. Odziv nas je presenetil – več kot trikratno!

In ker smo želeli z vami deliti najintenzivnejši in najbolj osebni del lentanja, v katerega ima drugače vpogled le organizacijski odbor, smo vsakodnevno pripravljali tovrstne sveže članke, zgodbe iz zakulisja, reportaže in bloge znanih lentarjev. Da še vi vidite, zakaj imamo radi našo službo.

Če ste slučajno opazili, smo pravkar našteli devetnajst stvari. Devetnajst lentovskih posebnosti letošnjega leta. Zakaj devetnajst? Ker smo pravkar zaključili naš devetnajsti festival. A ob tem zgoraj zapisanem super-izboru (superseLENTction) smo povsem nenamerno izpustili toliko drugega odličnega, kot je pisano dogajanje v parku, komedije, stand-up in še toliko drugega med vsemi 1200 dogodki, na katere smo prav tako močno ponosni.

In če verjamete ali ne, po samo enem dnevu okrevanja od festivala, je organizacijski odbor že imel sestanek, ki je bil poleg evalvacije namenjen tudi že programu za prihodnje, jubilejno, eksplozivno, kulturno-prestolniško leto 2012. Resnično, če me ni bi bilo zraven, sama ne bi verjela. A z devetnajst leti kilometrine in prestolništvom pred nami so nam dovoljene sanje. In to ni samo floskula, to piše v zapisniku.

Dragi moji, vidimo se na Lentu 2012!